Literarno prevajanje
Prevajamo lahko knjige, strokovno literaturo ali splošna besedila. Najlažje je seveda prevajati splošna besedila, ker tu ni potrebno neko specifično oz. strokovno znanje tistega, ki prevaja. Težje je prevajanje strokovnih besedil, torej besedil različnih specifičnih strok - od strojništva, prava, farmacije, računalništva, ekonomije, ... Le- to pa zahteva od prevajalca določeno stopnjo specializacije, kar pomeni da mora poznati strokovno terminologijo področja, ki ga prevaja in končno postane strokovnjak za prevajanje tega področja.
Literarno ali književno prevajanje – to pomeni, da prevajamo knjige - je najbolj zapletena oblika prevajanja, saj omogoča da se npr. slovenska književnost prenese v druge kulture in jezike in seveda obratno. Ponavadi najlažje literaturo prevajajo tisti, ki jo hkrati ustvarjajo, ker so s tem bližje samemu načinu prevajanja. Torej npr. slovenski avtor proze ali poezije je hkrati tudi prevajalec iz angleškega ali nemškega ali katerega drugega jezika.
Dandanes, ko nimamo časa pogledati v slovar kaj pomeni kakšna beseda, si pomagamo seveda z internetom, kjer so na voljo spletni prevajalniki, ki sicer prevajajo dobesedno, ampak bistvo besedila se da izluščiti.